Sinhronizatorji podob

V projektu Sinhronizatorji podob Nina Davies razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri sintetične podobe ne le strukturirajo vizualno kulturo, temveč začnejo narekovati tudi, kako se telesa gibljejo, vedejo in izražajo. Izhajajoč iz sodobnih spletnih fenomenov – zlasti trendov na TikToku, kjer uporabniki posnemajo srhljive, z umetno inteligenco generirane plesne videe – Davies zamišlja svet, v katerem ljudje ponotranjijo strojno logiko ter se koreografirajo tako, da ustrezajo komputacijski estetiki in lastnostim generativnih podob umetne inteligence.

V središču instalacije je video, ki ga pripovedujeta dva izmišljena voditelja podkasta, ko obujata zgodbo skrivnostnega kolektiva »Plot Corps«, ki poskuša fizično preoblikovati svoj videz, da bi spominjal na podobe, ustvarjene z umetno inteligenco. Ko se figure pogrezajo v razprave o »sinhronizaciji podob«, »zrušitvi zaznave« in ontološki negotovosti, umetnica razgrinja rekurzivno razmerje med sebstvom in tehnologijami sintetičnega upodabljanja. Identiteta ni več zgolj predstavljena skozi podobe, temveč se v odnosu do njih aktivno oblikuje in trenira.

Z dramatizacijo razpada meja med človekom in strojem Sinhronizatorji podob na novo uokviri politiko vizualne reprezentacije. V tem svetu podobe niso zgolj videne – postanejo identitete, katerim se je treba prilagoditi, in realnosti, ki se jim je treba podrediti. Odpirajo prostore komunikacije z algoritmičnimi silami, ki prebivajo v črnih skrinjicah, nedostopnih pogledu in razumevanju, kjer napake oziroma zdrsi niso več zgolj anomalije, temveč jih je mogoče razumeti kot jezike in oblike izražanja. Umetničino delo ujame nelagoden trenutek, ko subjekti ne stojijo več pred podobami, temveč živijo znotraj njih – in z njimi komunicirajo – ter preizprašujejo gotovost, zmožnosti delovanja in berljivosti v svetu podob, ki deluje avtonomno, ločeno od svoje indeksikalne vezi s fizično realnostjo.