Sinhroniziranje s podobami

V tem predavanju Nina Davies preučuje, kako so se zgodnje tehnologije ustvarjanja podob, prvotno razvite za znanstvene namene, začele uporabljati kot orodja za pripovedovanje zgodb, ter razkriva, kako so se te pripovedne logike prenesle v sodne dvorane in druga okolja, kjer so posledice odločitev velike. V tem smislu se podobe z resničnostjo sinhronizirajo tako prepričljivo, da jih obravnavamo kot zveste odraze dogodkov, vendar lahko tehnike, kot je upočasnjeni posnetek, subtilno popačijo to, kar vidimo – na primer s tem, da nakazujejo, da je imela oseba več časa za odziv, kot ga je v resnici imela. Takšno popačenje lahko vpliva na presojo o krivdi ali nedolžnosti.

Predavanje raziskuje tudi, kaj pomeni, da se ljudje telesno sinhroniziramo s podobami. Od gibanja v počasnem posnetku do hoje kot NPC ter predstavljanja samega sebe kot podobe, ustvarjene z umetno inteligenco, Davies pokaže, kako njeno delo zamišlja svet, v katerem lahko telo ponovno prilagodi – ali celo poruši – naš odnos do tehnologije.