TRNFEST 2004

BAST V (PO)POLNI ZASEDBI NA OTVORITVI TRNFESTA
Ljubljana, 27.07.2004

Bast je eden najbolj nenavadnih in netipičnih domačih glasbenih projektov. Kolektiv je pred nekaj leti ustanovil Aldo Ivančič, eden naših najimenitnejših alternativnih elektro ustvarjalcev in producentov. Pred tem projektom je leta stal za našo slovito alter-elektro institucijo Borghesia.

Za razliko od istoimenskega prvenca, ki je bil predvsem studijski projekt Ivančiča in Vuka Krakovića (2227), je drugi album >The Seceret Life Of The Next Door Neighbour< bistveno bolj bendovsko naravnan. Ivančič je okoli sebe zbral še peterico izvrstnih slovenskih glasbenikov oziroma kreativcev ter še nekaj nič manj imenitnih gostov. Najbolj razburljivo pa je, da vsak posameznik prihaja v skupino s povsem svojo vizijo in izkušnjo, kar se še kako sliši na albumu. Bast na eni strani nadaljujejo tradicijo prvenca, predvsem v smislu raziskovanja post-techno izraznosti, kot tudi zelo samosvojega nadaljevanja alter rock tradicije in eksperimenta, ki iz nje izhaja. Bast na eni strani sestavljajo šolani virtuozi, ki obvladajo tako etno tradicijo, eksotične instrumente, jazz in čisto eksperimentalno godbo, na drugi strani pa se ta iz tradicije izhajajoč pristop srečuje z elektronskimi, urbanimi, gverilskimi alter-techno praksami. Rezultat teh različnih pogledov je nenavadna, sila kompleksna in slogovno neulovljiva glasba. Bast so eni redkih tovrstnih bendov, pri katerem se sliši, da vse odbitosti, avantgardnosti in drugačnosti niso vnaprej načrtovali. The Seceret Life Of The Next Door Neighbour je tisto najbolj prefinjeno in pronicljivo poigravanje z žanri, kjer sta v ospredju ustvarjalni duh ter želja po eksperimentu, spontanosti, improvizaciji in visokem umetniškem nivoju. Nekaj uvodnih skladb, kjer se prepletajo čutna elektronika, zlomljen (post) rock in čista elektronsko technoidna glasba, močno spominja na tiste najlepše glasbene (de)konstrukcije prvakov nekdaj vplivne založbe Ralph Records, kot so Tuxedomoon, zgodnji Yello, Fred Frith, Snakefinger in nenazadnje tudi The Residents. A vendar Bast niso samo to. Tok albuma kmalu preide v bolj ambientalne multi-žanrske improvizacije, v katerih Bast udarjajo tako s hudim jazziranjem, pritajenimi etno fintami, zatolčenim trip-hopom in drum'n'bassom, kot tudi s čisto ambientalno (soundtrack) glasbo, ki doseže vrhunec v skladbi Song For Che. Bast so s takšnim sprevračanjem in izrazito ustvarjalno drugačnostjo med svoje skladbe zlahka odkotalili tudi tri tuje skladbe, in sicer od The Stroj, DAF in Sex Pistols. Nove verzije so seveda temeljito zmaličene in vržene v povsem drugačna zvočna okolja. Tudi njihova kritična besedila so vredna razmišljanja in pozornosti. Bast so v njih zelo stvarni, sarkastični, hudomušni in alter uporniški.

Delo / Kultura
Ljubljana, 29.07.2004

Veljko Njegovan

Bast je pripravil izjemno glasbeno predstavo

Letošnji trinajsti festival Trnfest se je začel z zasedbo Bast na do zadnjega kotička napolnjenem dvorišču KUD France Prešeren.

Z nastopom domačega glasbenega kolektiva Bast se je predvčerašnjem začel že trinajsti Trnfest, na katerem se bo v sedemintridesetih dneh zvrstilo veliko število zanimivih prireditev. Na do zadnjega kotička napolnjenem dvorišču Kuda France Prešeren se je predstavila skupina, sestavljena iz vrhunskih glasbenikov. V slabi poldrugi uri igranja pa je razigrana zasedba Basta pritegnila k poslušanju tudi tisti del publike (ta je največji), ki prihaja na festival zaradi druženja in zabave, ne pa zaradi koncertov.

Ivančićev kolektiv je že z vizualno podobo obljubljal nenavaden dogodek, ta pa se je prelevil v izjemno glasbeno scensko predstavo, podkrepljeno z vrhunskim obvladovanjem inštrumentov in mojstrsko obdelanim zvokom ter efekti. Omenimo naj, da je za efekte skrbel sam Aldo Ivančić. Navzoči so imeli priložnost slišati materiale iz letos objavljenega albuma "The Secret Life of the Next Door Neighbour" , ki v živo zvenijo bolj zanimivo in energično kot na studijskem izdelku, s čimer je skupina dokazala, da so ji živi nastopi pisani na kožo.

Mešanica različnih ritmov, od jazza, etna, duba, avantgardnega rocka pa vse do silovitih hardcorovskih izbruhov je popestrila nastop kolektiva, ki s tem početjem ustvarja nadžanrsko mešanico, značilno za prepoznavnost skupine. Energični, a hkrati sofisticirani ritmični prijemi bobnarja Marjana Stanića so bili nadgrajeni z virtuoznimi klarinetskimi solažami Boštjana Gombača, še posebej pa so bili zanimivi zvoki električnega klarineta, podkrepljeni z efekti. Vuk Kraković, nekdanja violina skupine 2227, je za ta nastop priletel iz Londona, kar je bila dobra poteza, ker je s svojim igranjem močno prispeval k celotni zvočni podobi.

V vsakem primeru pa je na odru najbolj izstopal Gombač, že zaradi maske na njegovem obrazu in teatralnih gibov, ki jih je ustvarjal med igranjem, ne smemo pa pozabiti omeniti njegovih izjemnih vokalnih sposobnosti. Koncert se je žal moral zaključiti že ob desetih, tako da fantje niso uspeli izvesti od strani publike močno pričakovanega bisa. Nastop kolektiva Bast je dokazal, da v Sloveniji še zmeraj obstajajo odlične skupine, ki z originalnim glasbenim in scenskim izrazom ter pravilno izbiro glasbenikov sodijo v vrh svetovnega glasbenega prizorišča.To je bil nedvomno izjemen začetek koncertnega dela letošnjega Trnfesta.