Saša Spačal in Ida Hiršenfelder
Sonoseizmična Zemlja


ODZIVNA INSTALACIJA

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

22. februar – 10. marec 2017
Odpiralni čas: TO-PE od 12. do 18. ure

Otvoritev razstave: sreda, 22. februar 2017, ob 19. uri
 

 
 

Sonoseizmična Zemlja predstavlja Zemljo v dobi antropocena, geološke dobe industrijskih družb. Dobe, v kateri so se dogodile motnje v sistemu Zemlje na planetarni ravni. Klimatske spremembe, izguba biodiverzitete, onesnaženost morja, kopnega in zraka, izkoriščanje naravnih virov, močno osiromašenje zemeljskih tal zaznamujejo krizo planeta. Globalni kapitalistični ustroj sveta človeškemu bitju ne dopušča, da bi deloval planetarno, niti da bi se zoperstavil planetarni krizi, ki jo proizvaja z neizogibno potrošnjo. Zastaranje in posledično kopičenje smeti je vpisano v vsak izdelek. Motor globalizma so neobnovljivi energetski viri. Vsi povzročajo seizmične premike: izčrpavanje fosilnih goriv ustvarja prazen prostor v litosferi, akumulacijska jezera nanjo pritiskajo, nesreče v atomskih reaktorjih povzročajo tektonske razpoke.

Sonoseizmična Zemlja omogoča vstop v planetarno perspektivo, v čutno in haptično razmerje med človekom in planetom. Izčrpavanje fosilnih goriv iz zemeljske skorje povzroča tektonske razpoke, zato se v instalaciji v globus zarisujejo raze. Izrisovanje seizmografskih premikov se stopnjuje z bližino človeškega bitja, ki jo merijo senzorji za zaznavanje bližine. Planet oddaja infrasonični zvok potresov, človeka potaplja v vseprisotno akustično območje brez razpoznavnega izvora. Infrasonični zvok je  svarilna frekvenca, ki jo občutljivejša živa bitja prepoznajo kot znak nevarnosti. Človek je s sonoseizmičnim instrumentom aktivno in izkustveno ujet v dramo neskončnega kroženja kapitala. Kriza planeta je kriza sistema.

Sonoseizmična Zemlja poskuša strniti učinke industrije s fosilnimi gorivi v izkušnjo ogljikove vojne, ki se bojuje proti vsem življenju na planetu. Takšno nasilje se kaže v nenadnih in nepredvidljivih izbruhih. Na prvih bojnih črtah te vojne je globalna distribucija vode, ki so jo močno zaznamovale podnebne spremembe, globalno segrevanje, invazivni in strupeni načini črpanja fosilnih goriv, kot je na primer fracking. Enakopravno razdelitev vode nadalje krši privatizacija vodnih virov, ki številne žive organizme prikrajša za dostop do njihove najbolj osnovne življenjske potrebe.

Mehanizem v instalaciji vsebuje raztopino vode in fosilnih goriv, iztisnjeno iz zemeljske oble. Raztopina proizvaja jedek smrad v prostoru in naredi onesnaženje otipljivo za čute. Voda se ne bo očistila, kajti onesnažena voda je del planetarnega presnovnega razkola. To pomeni, da se stvari, ki jih ljudje potrošimo, ne osvežijo niti obnovijo z Zemljinimi presnovnimi procesi. Produkte zavržemo kot strupene odpadke, ki končajo v telesih organskih bitij, se kopičijo na odlagališčih in onesnažujejo oceane. Presnovni razkol se bo zaključil šele v dolgem obdobju, ki bo trajalo več milijonov let. Eden od kandidatov za obnovitev izčrpanih Zemljinih rezerv s fosilnimi gorivi je živi proizvod: industrijski piščanec. Zaradi masovne proizvodnje se predvideva, da bo industrijski piščanec najbolj značilen vzorčni fosilizirani organizem iz dobe antropocena. V instalaciji kosti industrijskega piščanca v onesnaženi raztopini vode in olja napovedujejo obnovitev fosilnih goriv v oddaljeni prihodnosti. Ne more pa napovedati nadaljnjega obstoja človeške vrste.





Zasnova:

Saša Spačal in Ida Hiršenfelder

Strokovna sodelaveca:

Mirjan Švagelj, Anil Podgornik

Produkcija in razvoj projekta:

KID Kibla, Maribor, 2015 in Aksioma, Ljubljana, 2017

Produkcija razstave:

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2017



Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Urša Purkart
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Jure Goršič

Finančna podpora:

Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana





KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Saša Spačal
 
 

Saša Spačal je postmedijska umetnica, ki izhaja s področja humanistike in trenutno deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov in medijske umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na postčloveško okolje, kjer človeška bitja obstajajo in delujejo kot eden izmed elementov v ekosistemu in ne kot suveren. Razstavljala in nastopala je na prizoriščih in festivalih kot so Ars Electronica festival, razstava Prix Cube Exhibition, Eyebeam, Onassis Cultural Center Athens, Pixelache festival, Cynetart festival, ThingWorld trienale - National Art Museum of China, Device_art festival, galerija Eastern Bloc, Art Laboratory Berlin, Muzej sodobne umetnosti Vojvodina, galerija Kapelica, Kiblix festival, Sonica festival, Galerija sodobne umetnosti Celje, Enter festival, Amber festival in drugje. Samostojna razstava Simbiom - ekonomija simbioze s pregledom njenih del je bila predstavljena v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v letu 2016. Za svoje delo je prejela Častno omembo na festivalu Ars Electronica Prix 2015 in nominacijo Prix Cube 2016. VEČ...

 
Ida Hiršenfelder
 
 

Ida Hiršenfelder je kuratorka, ki živi in dela v Ljubljani. Kot avtorica deluje tudi v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Pri projektih, ki so vezani na digitalne arhive sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM. Od leta 2011 je članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra, s katerim ustvarja hrupne zvočne pokrajine. Z intermedijsko umetnico Sašo Spačal dela serijo sonoseizmičnih instalacij (Skorja, 2014, Zemlja, 2015) in zvočne eksperimente. Skupaj sta tudi soustanoviteljici Iniciative za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost, ČIPke (RAMPA Laboratorija / Zavod Kersnikova). Z delom Časovni zamik: Kemobrionični vrt, v soavtorstvu z intermedijsko umetnico Robertino Šebjanič in eksperimentalnim glasbenikom Alešem Hiengom – Zergonom, ki je bil premierno predstavljen v Projektnem prostoru Aksioma, so se predstavili na festivalu Ars Electronica (2016) v osrednji razstave Radical Atoms and the Alchemists of Our Time in razstavi Device_art 5.016 v Montrealu. VEČ...