Furtherfield
Novi svetovni red


SKUPINSKA RAZSTAVA

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

11. januar - 9. februar 2018
Odpiralni čas: TO-PE od 12. do 18. ure

Otvoritev razstave in predavanje kustosov: četrtek, 11. januar 2017, ob 19. uri
 

 

Med nami je skrivnostna in kontroverzna tehnologija. Veriženje blokov je temelj digitalnih valut in omogoča dramatično novo zamišljanje globalnega upravljanja in ekonomije, ki bi lahko za vselej obogatilo ali degradiralo vlogo ljudi – odvisno od tega, s kom se pogovarjaš.

New World Order (Novi svetovni red) predstavlja eksperimentalna umetniška dela, ki so jih ustvarili umetniki Jaya Klara Brekke, Pete Gomes, Rob Myers, O'Khaos, Paul Seidler, Paul Kolling, Max Hampshire, Lina Theodorou in xfx (znana tudi pod imenom Ami Clarke). Gre za skupinsko razstavo, ki jo je pripravil Furtherfield in je v Projektnem prostoru Aksioma na ogled kot del evropskega projekta State Machines. Zamišlja si svet, v katerem je odgovornost za marsikateri vidik življenja (reprodukcijo, odločanje, organizacijo, nego, skrbništvo) mehanizirana in avtomatizirana, odložena na blockchain, prenesena enkrat za vselej iz naravnih in družbenih sistemov v varni, omreženi, digitalni register transakcij in računalniško izvedenih pogodb.

Umetniška dela, predstavljena v New World Order, med drugim vključujejo gozd, ki je sam svoj lastnik in ki samega sebe izkorišča zato, da bi se širil (Terra0, P. Seidler, P. Kolling in M. Hampshire); androidno cvetlico, ki reproducira samo sebe v obliki kovinske strukture, ki v zameno za bitcoine pri nekem umetniku naroči novo umetniško delo (Plantoid, O'Khaos); ilustrirano znanstvenofantastično novelo, ki obravnava posledice novega vala popolnoma financializirane avtomatizacije globalnih razsežnosti (Bad Shibe, R. Myers in L. Theodorou); in film, ki združuje različne poglede na tehnologijo veriženja blokov pri vodilnih mislecih, računalniških znanstvenikih, podjetnikih, umetnikih in aktivistih (The Blockchain – Change Everything Forever, P. Gomes).

Povedano preprosto, veriženje blokov je omrežni komunikacijski protokol, ki temelji na porazdeljeni bazi podatkov in zapise hkrati hrani na več različnih povezanih računalnikih. Podatki se zbirajo v blokih in so kriptografsko varovani. Funkcionalno gledano, je veriženje blokov odprt, porazdeljen register, ki lahko trajno beleži in preverja transakcije med dvema strankama.

Veriženje blokov, ki so ga zasnovali leta 2008 in uporabili kot ključno komponento digitalne valute bitcoin, se zdaj uporablja na številnih različnih področjih, vključno s financami, zavarovalništvom, komunikacijami in zdravstvom. Njegovi zagovorniki poudarjajo odstranitev posrednikov tretjih strank, od ponudnikov interneta do bank. Zato ni presenetljivo, da veriženje blokov, podobno kot splet v devetdesetih letih, razvnema strastne razprave in navdihuje nove utopične vizije prihodnosti komunikacijskih tehnologij.

Razstava je del obsežnega programa publikacij, delavnic in pogovorov, ki združuje vodilne mednarodno uveljavljene umetnike in pisce z vsega sveta. Program, ki se je začel maja 2017 v galeriji Furtherfield v londonskem parku Finsbury, zdaj gostuje v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, februarja 2018 pa se seli še v galerijo Filodrammatica na Reki, Hrvaška.

 

 
  Razstavljena dela
 
 
 
Plantoid je avtonomno umetniško delo, ki temelji na veriženju blokov in ki se samo reproducira, pri čemer izkorišča sile estetske lepote in avtomatizirane vladnosti. Ko kovinska skulptura, ki upodablja cvetočo rastlino, prejme določeno število bitcoinov, nekemu umetniku odda naročilo za novo umetniško delo. Vsi, ki so finančno prispevali k nastanku Plantoida, lahko določajo pravila glede genskih lastnostih (DNK) in duše (vladnost) novega »otroka« Plantoida. Obiskovalci razstave bodo lahko kupili bitcoine za napitnino skulpturi in določanje, kako se bo Plantoid razvijal.
 

 
 

Terra0 je umetniško delo in prototip gozda, ki je sam svoj lastnik in ki izkorišča sam sebe, avtorjev Paula Seidlerja, Paula Kollinga in Maxa Hampshira. Gozd, ki so ga začeli ljudje, sčasoma ustvari kapital s prodajo licenc za sečnjo svojih dreves in uporabo svojih sredstev s pomočjo avtomatiziranih procesov, pametnih pogodb in tehnologije veriženja blokov. Prodaja svoje surove materiale, akumulira kapital, kupuje parcele in se navsezadnje razširi na nova območja.

 

 
 
»Satoši« pomeni jasno misleč, bistroumen in pameten. To je tudi ime anonimnega ustanovitelja bitcoina in veriženja blokov. Satošijeva prisega (The Satoshi Oath) Jaye Klare Brekke in Eliasa Haaseja je metoda za jasen razmislek razvijalcev o tem, kakšna razmerja se verižno povežejo pri kodiranju novih aplikacij za veriženje blokov, in o njihovih možnih učinkih na ljudi in okolje. Z uporabo treh glavnih lastnosti tehnologije veriženja blokov – nespremenljivost, nevtralnost in decentralizacija – Satošijeva prisega predstavlja niz blokov, iz katerih je mogoče sestaviti etiko za nove projekte veriženja blokov: »moč«, »spremembe«, »delegiranje«, »razkritje«, »nestrinjanje« in »eksodus«.
 

 
 
Bad Shibe je znanstvenofantastična novela Roba Myersa, ki jo je ilustrirala Lina Theodorou in ki nas vabi k zamišljanju, katere vrste pokrajina se pojavi, ko se sistem, namenjen preverjanju transferjev digitalnih sredstev, poveže s svetom, v katerem ugled temelji na »sledilcih« in »všečkih«. Zgodba obravnava implikacije novega vala popolnoma financializirane avtomatizacije v globalnem obsegu in prizadevanja za razlikovanje med narobe in prav, ko se človeška in strojna sposobnost za delovanje združujeta. Vabi nas k razmisleku tako o ljudeh in družbah kakor tudi o učinkih tehnologije.
 

 
 
brez naslova, zbiranje podatkov z domače platforme za rudarjenje etra (untitled, data collection from domestic ether mining rig), delo Ami Clarke, je video kot zajem podatkov, ki kaže bežen vpogled v materialne dele platforme za rudarjenje etra, ki prenaša uporabljeno energijo in povečano vrednost »naredi sam« raziskovalca kriptovalut s fino kalibriranimi finančnimi kalkulacijami ne tako prostega sistema za rudarjenje denarja. Podatki so komponenta večje uganke, ki zajema različne dogodke in prizorišča, vzpostavljena z Metom kocke (A Throw of the Dice), serijo razstav in delavnic pri Banner Repeater leta 2016, v kateri so obravnavali nekaj protislovnih trditev v zvezi s tehnologijo veriženja blokov.
 

 
 
Veriženje blokov – spremeni vse za vselej (The Blockchain – Change Everything Forever), Furtherfieldov film, ki ga je režiral Pete Gomes, je nastal, da bi razvejal ljudi, ki so vpleteni v razmišljanje o tehnologijah veriženja blokov, tako da je povezal vodilne mislece, računalniške znanstvenike, podjetnike, umetnike in aktiviste, ki naj bi odgovorili na nekaj ključnih vprašanj: Kaj lahko naredi veriženje blokov? Kdo gradi to novo realnost? Kako bomo vladali samim sebi? Kako se bo prihodnost razlikovala zaradi veriženja blokov?
 

 
 
Handfastr – sprejemanje zavez, kjer koli si (Handfastr - making commitments wherever you are) avtorjev C. Angheloiu, M. Dovey in J. Stewart je petminutna poročna pogodba, ki jo ustvari program, ki veriženje blokov uporablja za rekonfiguracijo družbenih zaobljub. Handfastr zakonsko zvezo zreducira na finančni sporazum med dvema strankama, pri čemer njene praktične in funkcionalne vidike prilagodi platformi, ki omogoča improvizirane finančne zaveze med ljudmi v javnem prostoru s pomočjo začasnih sporazumov z uporabo pametnih telefonov.
 


Produkcija razstave v Ljubljani:

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2018



Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostmi: Alja Žorž
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Jure Goršič (foto), Gregor Gobec (video)

Koprodukcija: Drugo more (HR), Furtherfield (UK)

Novi svetovni red v Ljubljani in na Reki je izveden v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), the Institute of Network Cultures (NL) and NeMe (CY).





Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.



Finančna podpora: program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.




KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

  Predavanje kustosov / Predstavitev knjige
 
 
Ruth Catlow in Marc Garrett
Ustanovitelja in direktorja organizacije Furtherfield

The New Collaborators
Reinventing Critical Art Practice

Sreda, 11. januar 2017, ob 19. uri @Aksioma | Projektni prostor
 
 
Predavanje reflektira nove prakse, postopke, sodelovanja in partnerstva, ki jih je Furtherfield razvijal z razstavo Novi svetovni red (New World Order) in objavo knjige Artists Re:Thinking the Blockchain.
Furtherfield, ki ga financerji zaradi političnih tem in ukvarjanja s porajajočimi se tehno-družbenimi razmerami klasificirajo kot zelo tvegano umetnostno organizacijo, nenehno privzema nove kontekste in sloge dialoga med različnimi praksami in kulturami, kot so: novomedijska umetnost, likovna umetnost, permakultura, migracijska tematika, kritični inženiring, kultura start-upov in hektivizem itd. Furtherfield, ki ga žene problematika preživetja in umetniške kompulzivnosti, raziskuje svetovne kontekste v odnosu do kršenja kanonov in kategorijskih premikov v lokalnih in mednarodnih skupnostih.

Ruth Catlow in Marc Garrett sta umetnika, pisca in kustosa. Sta soustanovitelja in od leta 1997 direktorja organizacije Furtherfield. Ukvarjata se z emancipatornimi omrežnimi kulturami, praksami in poetikami umetnosti, tehnologije in družbenih sprememb, da bi umetniško raziskovanje in organizacijske eksperimente usposobila za ustvarjanje skupnih vizij, sodelovanja in infrastruktur. Razstavljata lastne umetniške projekte, kot kustosa pa skupaj pripravljata razstave in projekte novomedijske umetnosti tako doma kot tudi v mednarodnem prostoru.



Furtherfield je neprofitna organizacija. Z umetniškimi deli, laboratoriji in razpravami o umetnosti in tehnologiji ljudje iz najrazličnejših sfer tu raziskujejo pomembna vprašanja sodobnosti. Urbani zeleni prostor londonskega parka Finsbury, kjer sta Furtherfieldova galerija in laboratorij, je zdaj platforma za terensko delo človeške in strojne domišljije, ki nagovarja vrednost javne sfere v našem hitro spremenljivem, globalno povezanem in edinstvenem ter nadvse raznovrstnem kontekstu. Mednarodno omrežje sodelavcev uporablja umetniške metode za raziskovanje porajajočih se tehnologij, da bi lahko povečalo dostopnost in doseglo njihov širši potencial. Tako se razvija nova kulturna, družbena in ekonomska vrednost v partnerstvu z umetnostjo, raziskovanjem, poslovnim svetom in javnimi sektorji. VEČ...

 

 
Artists Re:thinking the Blockchain
Uredili Ruth Catlow, Marc Garrett, Nathan Jones in Sam Skinner
 
  Veriženje blokov se vsesplošno omenja kot novi internet, kot druga razsežnost čedalje hitrejšega, čedalje mogočnejšega prepletanja idej, dejanj in vrednot. Načeloma je veriženje blokov register, porazdeljen na številnih napravah, kar omogoča digitalno lastništvo in izmenjavo brez osrednjega administrativnega organa. V umetnosti ima veriženje blokov korenite posledice tako kot sredstvo za organizacijo in distribucijo materiala kakor tudi kot nov predmet in medij umetniških raziskav. Ta prelomna publikacija združuje raznovrstne umetnike in raziskovalce, ki se ukvarjajo z veriženjem blokov, in pojasnjuje, kritično ocenjuje in zaznamuje njegov prihod v kulturno krajino za širše bralstvo na področju umetnosti in humanistike. VEČ...
 
  O umetnikih
 
 

Corina Angheloiu je strateginja oblikovanja, ki išče možnosti spodbujanja sistemskih sprememb, ki bi omogočile družbeno in podnebno pravičnost. Dela pri Forumu za prihodnost (Forum for the Future), kjer se osredotoča na problematiko, kot so plastični odpadki v morju in prihodnost civilne družbe. Vzporedno s tem je doktorska študentka na Centru za okoljsko politiko na londonskem Imperial College, kjer raziskuje vlogo prihodnjih metod oblikovanja za urbano prehajanje v trajnost.

 

 
Jaya Klara Brekke se ukvarja s teorijo, tehnologijo in oblikovanjem in trenutno piše doktorsko disertacijo o političnih geografijah infrastruktur veriženja blokov na Univerzi Durham. Raziskovalni projekt Distribucijske verige raziskuje koncepte oblasti, suverenosti, zaupanja in konsenza in jim sledi pri njihovem privzemanju, kodiranju in uresničevanju v tehnologijah veriženja blokov. Ustvarjalka deluje v Londonu, Atenah in Durhamu.
 

 

Ami Clarke je umetnica, ki se v svojem delu ukvarja s postopki množičnega vedenja, kot so finančni trgi, v pričakovanju, da se bodo iz novic, ki jih proizvajajo/distribuirajo predvsem družbeni mediji, porodile nove oblike vedenja, kajti zdi se, da ljudje v skupinah delujejo na ravni predverbalne, emocionalne intenzivnosti, kar pripelje do tega, kar opisujejo kot postresnično politiko. Je ustanoviteljica Banner Repeater, čitalnice z javnim Arhivom objav umetnikov in projektnega prostora, ki odpira raziskovalni prostor za druge, na peronu delujoče železniške postaje Hackney Downs v Londonu. Pred nedavnim se je kot razstavljavka in kustosinja predstavila v institucijah, kot so ICA, Dundee, Wysing Arts Centre, Museo Del Chopo Mexico City, Hayward Gallery. S pomočjo Banner Repeater in več založniških trgovskih imen, vključno z UnPublish, Ami Clarke naroča nova dela pri umetnikih in piscih.

 

 

Maxa Doveyja je mogoče opisati kot 28.3% moškega, 14.1% umetnika in 8.4% uspešnega. Je tudi umetnik, raziskovalec in predavatelj, ki se je specializiral za politikov podatkov in algoritemske vladnosti. Njegova dela raziskujejo politične pripovedi, ki izhajajo iz tehnologije in digitalne kulture ter se manifestirajo v prostorsko umeščenih projektih – barih, televizijskih igrah, bankah in drugih participativnih scenarijih. Diplomiral je iz likovne umetnosti (časovni mediji), magistriral pa iz medijskega oblikovanja na Inštitutu Pieta Zwarta. Je pridruženi sodelavec raziskovalec na Inštitutu za omrežne kulture in redno piše prispevke za Open Democracy, Imperica in Furtherfield. Njegovo delo je bilo doslej predstavljeno na festivalih Ars Electronica, Art Rotterdam in številnih glasbenih festivalih v Veliki Britaniji.

 

 
Pete Gomes je filmski ustvarjalec in umetnik, ki dela z vsemi oblikami gibljivih podob. Njegova dela so bila prikazana po vsej Evropi, v Indiji, Rusiji, na Tasmaniji, Islandiji, v Južni Ameriki in ZDA v ustanovah, kot so Institute of Contemporary Art, Whitechapel Gallery, Architecture Foundation, Royal Opera House, Southbank Centre, Gimpel Fils, Tate Modern, Tate Britain, Barcelona Centre for Contemporary Culture, Stedelijk Museum, Vienna Museum of Contemporary Art, Leeds International Film Festival, Sonar in druge. Leta 2013 je pri Arhitekturnem filmskem projektu Cinecity v Melbournu prejel nagrado arhitekta Bernarda Tschumija za svoj film Pot 1 (Path 1). Zelo rad sodeluje z umetniki, kot so Shobana Jeyasingh, Scanner, Michael Nyman, Errollyn Wallen, Jocelyn Pook, Donnacha Dennehy in Throbbing Gristle. Trenutno se ukvarja s svojo doktorsko disertacijo o improvizaciji in razvija nove delovne metode za improvizatorski film tako na področju produkcije kakor tudi izvedbe.
 

 
Elias Haase se zanima za alternativne poti v tehnološko prihodnost in kako te prečkajo življenje. Je kritik homogenizirajočega vpliva tehnično podkovanih elit in skuša pripomoči k vdoru, da bi lahko karseda različni ljudje sodelovali pri oblikovanju prihodnosti tehnologije. Elias je eden od ustanoviteljev B9lab, kjer potekata urjenje in raziskovanje veriženja blokov in decentraliziranih aplikacij.
 

 
Paul Kolling je medijski umetnik in oblikovalec, ki živi v Berlinu. Potem ko je nekaj časa delal kot tesar, se je preselil v Berlin, da bi tam na Umetnostni univerzi študiral vizualno komunikacijo. Od leta 2014 je študent v programu za nove medije pri prof. Joachimu Sauterju in prof. Jussiju Ängeslevi. Deluje na presečišču medijske umetnosti, raziskovalnega in industrijskega oblikovanja ter si prizadeva raziskovati interakcijo med (novimi) materiali, objekti in novimi tehnologijami. Delo Terra0 sta v digitalnem programu na Umetnostni univerzi v Berlinu razvila Paul Kolling in Paul Seidler.
 

 
Rob Myers je umetnik, heker in pisec. V svojem delu že več kot dve desetletji raziskuje in pojasnjuje družbeni pomen praks v ekspresivnih in proizvajalskih kulturah, od dozdevno vsakdanjih in birokratskih do globoko skrivnostnih. V svojih umetniških delih, od katerih so mnoga privzela obliko računalniške programske opreme, se poigrava s koncepti umetnosti, vrednosti, avtorstva in ustvarjanja v dobi digitalnih omrežij.
 

 
O’Khaos Creations je kolektiv umetnikov, ki si ustvarjalnost želijo raziskovati s pomočjo interaktivnih instalacij, kinetičnih skulptur in mehaničnih naprav, skonstruiranih iz recikliranih materialov in opremljenih z licenco Creative Commons. Kolektiv je soustanovil Primavera de Filippi leta 2010. Kot pravni raziskovalec, umetnik in koder Primavera de Filippi raziskuje presečišča zakonov, tehnologije in umetnosti. Primavera je produciral genezo Plantoida in se odtlej ukvarja z ustvarjanjem ekosistema, ki bi zagotovil evolucijo drugih Plantoidov.
 

 
Paul Seidler, umetnik/oblikovalec interakcije, živi in dela v Berlinu. Od leta 2013 študira na Umetnostni univerzi v programu za digitalne medije pri prof. Joachimu Sauterju. Med študijem je delal v vrsti različnih raziskovalnih ustanov, vključno z Design Research Lab in Hybrid Plattform. Njegovi projekti in referati so bili predstavljeni na dogodkih, kot so Leap Berlin, CTM, Dutch Design Week in ecocore. Delo Terra0 sta v digitalnem programu na Umetnostni univerzi v Berlinu razvila Paul Kolling in Paul Seidler.
 

 
James Stewart je učitelj, raziskovalec in akademski podjetnik, ki se že petindvajset let ukvarja z oblikovanjem in prisvajanjem porajajočih se informacijskih tehnologij. Trenutno ga zanima vzpon »podatkov« in »algoritmov« kot analitičnih in izumiteljskih fokusov, raziskuje pa tudi, kako različne disciplinarne in profesionalne skupine skušajo te pojme vključiti v svoje dejavnosti. To zajema raziskovanje novih procesov dokazovanja (Evidence processes), Data Poor in algoritemsko posredovanega dela. Ima doktorat iz znanstvenih in tehnoloških študij, v svojem delu pa si prizadeva spodbujati novo miselnost in prakso z uporabo podatkovnega oblikovanja in družbenih vpogledov.
 

 
Lina Theodorou živi in dela v Berlinu in Atenah, ukvarja se predvsem z videom in instalacijami. Sodelovala je v razstavah v institucijah, kot so likovni center Bozar, Bruselj, Museumsquartier, Dunaj, National museum of contemporary art, Atene, EMAF, evropski festival medijske umetnosti, Osnabrueck, Deste Foundation, Atene, Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum, Gradec, Museum Fridericianum, Kassel, Macedonian Museum Of Contemporary Art, Solun, 8. mednarodni istanbulski bienale, 6. ev+a Limerick bienale, 53. mednarodni festival kratkega filma Oberhausen, 11. mednarodna arhitekturna razstava na Beneškem bienalu, festival Impakt, Utrecht, State Museum of Contemporary Art, Solun, muzej Benaki, Atene, Alexander S. Onassis Foundation Cultural Center, Museum of Rome in Travestere, Rim, Bienale gibljivih podob, Buenos Aires.
 
 
 

 
 

 
  Related event
 
 
Furtherfield
New World Order


15 February - 10 March 2018

Filodrammatica gallery
Korzo 28/1, Rijeka, Croatia