Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana, in partnership with transmediale - festival for art and digital culture berlin, presents:

Pinar Yoldas
EKOSISTEM PRESEŽKA (AN ECOSYSTEM OF EXCESS)

Instalacija

Aksioma | Project Space
Komenskega 18, Ljubljana
12 February – 28 March 2014

Odprtje razstave in predstavitev umetnika: sreda, 12. februar 2014, ob 19. uri

in

Tatiana Bazzichelli
NETWORKING POST-DIGITAL TRANSITIONS

predstavitev
sreda, 12. februar 2014, ob 19.30

 
 
 
 

»… iz tako preprostega začetka se je razvil in se še vedno razvija neskončen niz najlepših in najčudovitejših oblik.« Charles Darwin

 

Če bi se življenje začelo zdaj, začetek ne bi bil »tako preprost«, kot se je zdel Darwinu. Kajti ljudje smo zakomplicirali svoje razmerje z življenjem. Meje med naravo in kulturo so izhlapele in sedaj dihamo plinasto mešanico umetnega z naravnim. Prav naša človeška narava tepta naravo. Naša kapitalistična biomasa proizvaja gore elektronskih odpadkov, plaže katrana, reke cinka, oceane plastike. Smo vojska plastičnih kirurgov, ki oblikuje nov obraz tega planeta. Obraz, ki svoje oči odpira pred novimi oblikami življenja, novimi začetki, novimi skrajnostmi.

Ekosistem presežka je poskus ustvariti post-človeški ekosistem, življenjsko skupnost spekulativnih organizmov in njihovega okolja. Projekt izhaja iz ideje, da nas obdaja »ekstremno okolje, ki ga je ustvaril človek«. To je prizorišče presežka, kjer se kopičijo ostanki naših kapitalističnih želja in potrošniških dejanj. Zato so smetišča, odpadi in odlagališča starega železa ter drugih odpadkov primeri »ekstremnih okolij, ki jih je ustvaril človek«.

Ekosistem presežka se začne v »pacifiškem vrtincu smeti« (Pacific Trash Vortex). To prizorišče, ki ga je leta 1985 odkril kapitan Roger Marshall, tvori plavajoči pas plastičnih smeti, ki prekriva približno pet tisoč kvadratnih kilometrov Tihega oceana. Pacifiški vrtinec smeti je spomenik plastičnih odpadkov globalnih razsežnosti. Če se opremo na kantovsko estetiko, gre za resnično »sublimno« kinetično skulpturo, ki so jo ustvarile vse nacije, ki živijo okoli Tihega oceana, skozi mnoga leta nespametne, nevzdržne potrošnje. Pacifiški vrtinec smeti je prizorišče, kjer se pokrovčki plastenk srečajo s prebavnim traktom laysanskega albatrosa. [1] Povedano drugače, tam zunaj, na oceanu, obstaja prizorišče izmenjave med organskim in sintetičnim, prizorišče spajanja narave in kulture. Po teoriji o »prajuhi« se je življenje začelo pred približnost štirimi bilijoni let v oceanih, ko se je anorganska snov spremenila v organske molekule. Danes so oceani postali plastična juha. Ta projekt zastavlja zelo preprosto vprašanje: »Če bi se življenje razvilo danes, v oceanih plastike, kakšne oblike življenja bi se izoblikovale iz tega sodobnega prvobitnega mulja?« Odgovor na to vprašanje je Ekosistem presežka: nova linnejevska taksonomija živalskih in rastlinskih vrst presežka, ki lahko uspevajo v ekstremnih okoljih, ki jih je ustvaril človek, kakršen je pacifiški vrtinec smeti. Projekt namiguje, da med plavajočo plastiko, v kemičnem blatu in drugi umazaniji raste niz medsebojno povezanih vrst. Oblikovanje ekosistema sledi konceptu »prasveta« (Umwelta), kot ga opredeli Jacob von Uexkull: to je zaznavni svet, v katerem neki organizem obstaja in deluje kot subjekt. [2] Zato je močan poudarek namenjen čutnim sposobnostim slehernega organizma; »življenjski nazor« slednjega je simuliran s pomočjo diagramov modelov in šifer.

Ekosistem presežka nastaja na presečišču ekološke in feministične misli; zato zavrača utilitarni, antropomorfni pristop, ki se ne zmeni za notranjo vrednost nobene življenjske oblike, ne glede na njeno uporabno vrednost za ljudi. Zato »prasvet« slehernega organizma nastaja kot prvi korak proti spekulativnemu procesu oblikovanja.

Projekt se je razvil v okviru Vilém Flusser Residency Programme for Artistic Research, ki je del celoletnih aktivnosti transmediala (v sodelovanju z Vilém Flusser Archive, Academy of Fine Arts Berlin) in je bil realiziran v sodelovanju z Ernst Schering Foundation. Po mnenju žirije, ki je izbrala ta projekt, »Ekosistem presežka odkriva svojo sposobnost ponuditi več kot le še en prispevek k sodobnemu trendu eko-umetnosti. Namesto tega projekt obljublja kritično in ironično refleksijo natanko o možnosti, da umetniški projekti raziskujejo okoljske probleme in da razvijajo nekakšno umetnosti imanentno ›raziskovalno metodologijo‹ in analitska orodja«. [3]




 

[1] Moore, Charles in Cassandra Philips. Plastic Ocean: How a Sea Captain's Chance Discovery Launched a Determined Quest to Save the Oceans, [120-122] Avery, 2011.
[2] Uexkull, Jacob Von. A Foray into the Worlds of Animals and Humans: with A Theory of Meaning (Posthumanities), 2010.
[3] Cf. »Vilém Flusser Residency of Artistic Research 2013: Jury Statement«, na spletnem naslovu www.transmediale.de/content/vil-m-flusser-residency-of-artistic-research-2013-jury-statement

 

 

Produkcija razstave:

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2014

Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić

Generativna animacija PCCA je nastala v sodelovanju med Pinar Yoldas in Martinom Schisslerjem

Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo.

Sponzor: Datacenter d.o.o.

KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Pinar Yoldas
 
 

Pinar Yoldas je interdisciplinarna ustvarjalka in raziskovalka. V svojem delu raziskuje družbene in kulturne sisteme v luči bioloških in ekoloških sistemov. V zadnjem času oblikuje mutacije, tumorje in neoplazemske organe, da bi tako vnovič razmislila o telesu in njegovi spolnosti, ki ju spreminjajo večinoma urbani habitati tehno-kapitalistične potrošnje. Yoldasova je magistrirala na Univerzi v Kaliforniji, in sicer v Los Angelesu. Trenutno je doktorska študentka na oddelku za umetnost, umetnostno zgodovino in vizualne študije na univerzi Duke. Njeni raziskovalni interesi vključujejo bio-umetnost, interakcije med umetnostjo in nevrološko znanostjo ter eko-feminizem. Pred izobraževanjem v Združenih državah je Yoldasova diplomirala iz arhitekture na Tehnološki univerzi Srednjega vzhoda, na univerzi Istanbul Bilgi in na Istanbulski tehnični univerzi pa magistrirala. Je tudi dobitnica bronaste medalje za področje organske kemije na naravoslovni olimpijadi, prvo samostojno slikarsko razstavo pa je imela, ko je bila stara pet let.

 
 
Mreženje post-digitalnih prehajanj (Networking Post-Digital Transitions)
 
Predstavitev
Aksioma | Projektni prostor, 12. februar 2014, ob 19:30
 
 

Kaj povezuje hekerske prakse, umetniško eksperimentiranje in queerovsko performativnost v post-digitalni dobi? Od leta 2011 naprej Tatiana Bazzichelli razvija reSource transmedial culture berlin, celoletno iniciativo festivala transmediale, ki je zasnovana kot projekt mreženja, ki temelji na medsebojni povezanosti žanrov in praks na področjih umetnosti, tehnologije, politike in identitete. Temeljni cilj projekta je festivalu transmediale in lokalni ter translokalni sceni, ki se v Berlinu ukvarja z umetnostjo in digitalno kulturo, omogočiti souporabo različnih sredstev in znanj. Predstavitev se bo osredotočila na kustosovo delo kot dejavnost, ki prečka različne prakse in jezike, v povezavi s kritično refleksijo o medijski kulturi. Z osvetlitvijo tega, kako mreženje lahko postane koncept, ki vnaša zmedo in ki lahko deluje na zbliževanje interdisciplinarnih tokov, bodo v ospredje prišle post-digitalne prakse, ki bodo predstavljene pred transmedialovo letošnjo razstavo z naslovom »Afterglow«, 2014 ter med njo in ki umetniške prakse povezujejo z medijskimi, političnimi, ekonomskimi in queerovskimi praksami.

 
Tatiana Bazzichelli
 
 

Tatiana Bazzichelli je postdoktorska raziskovalka v Centru za digitalne kulture na Univerzi Leuphana v Lüneburgu (Nemčija) in kustosinja festivala transmediale v Berlinu, kjer vodi iniciativo reSource transmedial culture berlin. Doktorirala je leta 2011 na področju informacijskih in medijskih študijev na Filozofski fakulteti Univerze v Aarhusu (Danska). Leta 2009 je bila na študijskem obisku na inštitutu H-STAR (Human-Sciences and Technologies Advanced Research Institute) na Univerzi Stanford v Kaliforniji. Je avtorica knjig Omrežne motnje: Vnovičen razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnih plateh družbenega mreženja (Networked Disruption: Rethinking Oppositions in Art, Hacktivism and the Business of Social Networking, DARC Press, 2013) in Mreženje: Omrežje kot umetniško delo (Networking: The Net as Artwork, Costa & Nolan, 2006/DARC Press, 2008). V italijanski hekerski skupnosti je dejavna od konca devetdesetih let; njen projekt mreženja AHA:Aktivizem–hekanje–artivizem (AHA:Activism–Hacking–Artivism) je na festivalu Ars Electronica leta 2007 prejel pohvalo digitalnih skupnosti. Rodila se je v Rimu (Italija), od leta 2003 pa živi in dela v Berlinu.

VEČ: www.networkingart.eu | www.disruptiv.biz
 
PRESS KIT