Maja Smrekar
BIOBAZA: 45° 53' 28.20"N, 15° 36' 9.18"E


Instalacija

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

17. – 30. 4. 2013

Okrogla miza in odprtje razstave: sreda, 17. april 2013, ob 19. uri
 
 

Projekt BIOBAZA: 45° 53' 28.20"N, 15° 36' 9.18"E (= geografska širina in dolžina lokacije Čatež ob Savi) se skozi preplet različnih pogledov in v sodelovanju s strokovnjaki iz področij humanističnih in naravoslovnih znanosti, poglablja v problem invazivnih vrst: možnih posledicah in načine sobivanja z njimi. Tujerodne vrste v današnjem času veljajo za enega glavnih vzrokov, ki povzroča biodiverzitetno krizo zaradi katere posledično raste možnost množičnega izumiranja vrst na Zemlji. Znotraj te paradigme analiziramo razmerja ekologije kot naravoslovno znanstvene vede in Ekologije kot ideologije trenutnega duha časa. To delitev parafraziramo skozi raziskovanje možne disperzije tujerodne vrste Avstralskega rdečeškarjevca (Cherax quadricarinatus), ki se je v preteklih šestih letih uspešno naselila in močno razmnožila v termalni mrtvici Topla pri Čatežu ob Savi (neposredni bližini s Hrvaško mejo), v jukstapoziciji z domorodno, zaščiteno vrsto Jelševcem (Astacus astacus).

Migracije tujerodnih vrst, katerih posledica so: prenosi bolezni in vznikanje novih bolezni, spremembe ekosistemskih storitev (zrak, voda, naravne dobrine, gospodarstvo), redukcija biodiverzitete, hitro izumiranje mnogih vrst in posledično pustošenje domorodne favne in flore, predstavljajo neposredno grožnjo za najvišje razvite plenilce oz. predvsem za človeka. Skozi našteta dejstva razmišljamo o kontekstu današnjega časa znotraj širše časovne razsežnosti, kjer se sprašujemo o obstoju lastne vrste. Migracije in posledično spremembe vrste so nekaj povsem naravnega, prav tako je nekaj naravnega človekovo poseganje vanje. Kljub temu, da v danem trenutku škodujemo okolju in posledično sebi, smo hkrati del tega evolutivnega fenomena. Ta lahko pomeni izbris (naše) vrste ali dolgoročni obstanek v obliki alternativnega fenotipa. Kako je znotraj te paradigme možno razumeti vzdrževanje družbenih, kulturnih, okoljskih in gospodarskih sistemov v okvirih različnih časovnih ter prostorskih razmerij, ki jih pogojuje evolucija?

Jukstapozicija živalskih vrst in lokacij projekt postavlja v kontekst možnih posledic hibridizacije oz. spremenjenih mehanizmov naravnega izbora v ekosistemih, ki praviloma privedejo do vedenjskih in genetskih sprememb tako tujerodnih kot domorodnih vrst. S tem pride do spremembe potenciala njihovih ekoloških niš. Predstavitev umetniške instalacije v Ljubljani, povezana s postavitvijo le-te v Čatežu ob Savi, neposredno ob termalni mrtvici Topla, raziskuje možnost migracije invazivnih vrst izven mrtvice v bližnjo reko Savo. K temu pripomore infrastruktura JEK (Jedrske elektrarne Krško), ki v Savo spušča toplo vodo zato se temperatura reke zvišuje, vse skupaj potencira tudi skorajšnja gradnja hidroelektrarne v neposredni bližini mrtvice. S tem se vzpostavljajo ugodni pogoji za nadaljnje razmnoževanje in disperzijo obstoječih tropskih invazivnih vrst na tem področju. Z ekipo raziskovalcev ljubljanskega Nacionalnega inštituta za biologijo (Oddelek za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov), pod vodstvom ekosistemskega biologa dr. Ala Vrezca in v sodelovanju z biologinjo Tino Jaklič, ki je odkrila Rdečeškarjevca v Topli ter strokovnjakom na področju laboratorijske biomedicine Markom Žavbijem, spremljamo morebitno disperzijo te tujerodne vrste in vedenjske posledice soočenja z Jelševcem - domorodno vrsto rakov, za kar obstaja verjetnost, da se v bližnji prihodnosti zgodi tudi v naravi. Glede na parametre zunanjih faktorjev (temperaturnih sprememb v mrtvici in potencialnih temperaturnih sprememb v bližnjem okolju), uravnavamo temperaturne pogoje v dveh akvarijih, v katerih bivata obe vrsti rakov. Infrastruktura akvarijev je oblikovana kot laboratorij za monitoring in med seboj povezana v obliki območja - meje, skozi katero je možen prehod obema vrstama na teritorij druge vrste.

Vsebina projekta je mdr. usmerjena v razmislek o človekovi bivanjski strukturi v prihodnosti, kjer bo le-ta mobilna in v kateri bo vsak posameznik hkrati bival skozi status „civilista“ in „raziskovalca“. Na tej točki združujemo multidisciplinarnost vsebin, ki vzpostavljajo izhodišča za uresničitev mnogih možnih realnosti znotraj transhumanega imperativa bližnje prihodnosti, saj krovno oblikovana kot mobilna bivalno-raziskovalna enota, instalacija parafrazira človeka kot na, od vseh, najbolj invazivno vrsto. Tovrstno umetniško izhodišče hkrati ponuja miselni okvir izven tistega, kjer mešanje vrst in spreminjanje genetskega materiala spremlja strah pred neznanim, saj se sprašuje o načinih sobivanja s tovrstnimi fenomeni živega. Projekt, ki se v svojem delu mdr. posveča antropologiji strahu, lahko namreč vidimo tudi kot opozarjanje na to, da je aspiracija do zgolj čistih in „neškodljivih“ vrst lahko zelo blizu konceptom o čisti rasi in težnjam po iztrebljanju „nevidnega Turka“, saj mnogi politični pogledi na svetovni ekosistem in njegovo vse hitrejše spreminjanje podpirajo morebitni izbris tako enih kot drugih.



Kolofon

Projekt izvajamo v sodelovanju z Oddelkom za sladkovodne in kopenske ekosisteme Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani

Svetovanje in monitoring: dr. Al Vrezec, Tina Jaklič
Načrtovanje in izvedba infrastrukture za meritve: Marko Žavbi, dipl. lab. biomed.
Načrt, oblikovanje in projektiranje instalacije: Andrej Strehovec, u.d.i.a.
Izvedba: Dorval d.o.o.
Teksti: dr. Al Vrezec, Neža Mrevlje, Maja Smrekar
Spletna stran: Rok Čančer
Zahvala: Terme čatež d.d.

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2013

Umetniški vodja: Janez Janša
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić

Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo in MOL- Oddelek za kulturo.
Sponzor: Datacenter d.o.o.

Projekt je nastal v okviru projekta ARSCOPE (Art-Science Co-OPeration Environment), ki ga sofinancira EU Program Kultura in ki ga partnersko izvajajo TAKOMAT (Nemčija), CIANT (Češka) in AKSIOMA (Slovenija).



KONTAKT
Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
 

BIOBAZA -- Dogodki

Okrogla miza

Moderatorka: Mojca Kumerdej
Sodelujejo: Maja Smrekar, Neža Mrevlje, Dr Al Vrezec, Dr Miha Krofel
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana, 17. april 2013

Na okrogli mizi bomo s strokovnjaki iz področij humanističnih in naravoslovnih znanosti predstavili poglede različnih strok na globalno problematiko invazivnih vrst, njihovih možnih posledicah in sobivanju z njimi, saj so danes tujerodne vrste prepoznane kot eden glavnih vzrokov za biodiverzitetno krizo, obdobje novega, šestega, množičnega izumiranja vrst na Zemlji.

Razstava bivalno-raziskovalne enote

Topla pri Čatežu ob Savi, 2. maj 2013
 
 
Aksioma brošura #14, Ljubljana, 2013
 
  Maja Smrekar
Biobaza: 45° 53’ 28.20”N, 15° 36’ 9.18”E


Avtorji:
Maja Smrekar, Biobaza 45° 53’ 28.20”N, 15° 36’ 9.18”E
dr. Al Vrezec, Invazivne vrste, Slovenija in termalna mrtvica Topla pri Čatežu
Neža Mrevlje, Družbena zrkla naravnega

Jezik: ENG / SLO

>>> Druge brošure
 
 
Maja Smrekar (roj. 1978) pri koncipiranju in realizaciji svojih intermedijskih projektov poskuša iz družbeno kritičnega stališča reartikulirati rabe novih in starih tehnologij, ter interdisciplinarno in skozi interaktiven pristop izpostaviti sinergijo medsebojnih odnosov med polji znanosti, umetnosti in tehnologije v razmerju do sistemov subjektivne percepcije prostora ter represivnih sistemov moči in nadzora. Na ta način želi analitično reinterpretirati različne fenomene sedanjosti, kot tudi kritično opozarjati na morebitne podobe medijskih, bioloških in družbenih realnosti prihodnosti.
 
 
Povezani dogodki

CRUSTACEA DELEATUR
 
 
PRESS KIT