Christoph Wachter & Mathias Jud
»…«
arheologija tišine v digitalni dobi


SAMOSTOJNA RAZSTAVA

Kustosinja: Daphne Dragona

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

30. avgust – 29. september 2017
Odpiralni čas: TO-PE od 12. do 18. ure

Otvoritev razstave in pogovor z umetnikoma: sreda, 30. avgust 2017, ob 20. uri
 

 

»Nisem hotel napisati zgodovine te govorice, šlo mi je bolj za arheologijo tega molka.«
– M. Foucault, Zgodovina norosti v času klasicizma (Histoire de la folie à l'âge classique – Folie et déraison, 1961)

 

 
 

V dobi, v kateri povezljivost jemljemo ko samoumevno, se komunikacija pogosto zdi svobodna in neomejena. Ko se omrežne infrastrukture čedalje bolj stapljajo z okoljem in izginjajo v njem, postaja občutek, da si vselej v stiku, nekaj naravnega. Objave, klepeti, komentarji in številne instantne reakcije oblikujejo podobo prostora, v katerem je komunikacija neposredna, živa in pogosto hrupna. A kako dostopen, vključevalen in demokratičen je ta prostor? Zaradi dušeče živahnosti in hitrosti sodobnih okolij le redko razglabljamo o ponavljajočih se oblikah izključenosti in odsotnosti: Kaj pa glasovi, ki jih ni mogoče slišati v »virih« in tokovih informacij? Kdo sme govoriti? Kdo posluša in kdo ostane utišan?

Umetnika Christoph Wachter in Mathias Jud že nekaj časa posvečata posebno pozornost različnim oblikam tišine, ki prevladujejo na internetu. S svojim delom skušata spodkopati strukture moči, hkrati pa tudi razviti komunikacijsko orodje in sisteme za ljudi, ki to potrebujejo. Razkrivata omrežne mehanizme, primere cenzure in nadzora ter sprejemata infrastrukturno pismenost kot odziv na dominantnost sodobnih omrežnih infrastruktur. Manjšine, prikrajšane za povezljivost, populacije, ki bežijo v strahu pred tem, da jim sledijo, državljani, ki doživljajo nasilne prekinitve dostopa do interneta, pa tudi uporabniki, ki bi radi reagirali na nenehno zajemanje njihovih podatkov, so različne skupine ljudi, h katerim umetnika usmerjata pozornost. V krajih, kot so pariška predmestja, otok Lezbos, mesta arabske pomladi, pa tudi središče Berlina, sta skupaj z različnimi skupnostmi in aktivisti vzpostavila neodvisne komunikacijske cone, ki jih uporabniki lahko sami nadzorujejo in vzdržujejo. S tem, ko vnovič postavljata v ospredje to, kar so pionirji omrežnih skupnosti v devetdesetih letih imenovali »svoboda povezovanja«, Wachter in Jud oblikujeta možnosti komunikacije, ki se zoperstavlja tišini in izključenosti.

Za razstavo »…« arheologija tišine v digitalni dobi sta umetnika vzpostavila komunikacijsko omrežje, podobno tistim, ki jih vzpostavljata v odprtih prostorih. V postavitvi kot neodvisni internetni gostitelji delujejo dva omrežna terminala in ena mobilna omrežna enota. Njihove posebne, s pločevino ojačane antene, nameščene na drobnih lesenih strukturah, omogočajo signalu, da doseže velike razdalje povezanosti. Mobilna omrežna enota – imenovana »Edicija Gezi Park« – daje državljanom in uporabnikom možnost, da kjer koli in kadar koli vzpostavijo lokalno komunikacijsko omrežje. Vidnost, materialnost in otipljivost teh infrastruktur nas vabijo, da izkusimo estetske, tehnološke in socialne elemente, ki jih vključujejo. Z ogledovanjem teh kontra-infrastruktur, dostopanjem do njih in njihovim preskušanjem se priključimo različnim conam povezljivosti, ki nas spominjajo na asimetrije moči pa tudi na našo lastno vlogo in tišino v povezanem svetu.





Produkcija razstave:

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2017



Umetniški vodja: Janez Janša
Producentka: Marcela Okretič
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostmi: Alja Žorž
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Dokumentiranje: Jure Goršič (foto), Gregor Gobec (video)

Produkcija delavnice:

Zavod Aksioma in Festival Mladi levi / Zavod Bunker, Ljubljana, 2017



»…« - arheologija tišine v digitalni dobi in Orodje za naslednjo revolucijo sta dogodka izvedena v okviru projekta State Machines, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), Furtherfield (VB), Institute of Network Cultures (NL) in NeMe (CY).




Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.



Finančna podpora: program Evropske unije Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Swiss Arts Council Pro Helvetia
.



KONTAKT
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

 

Spremljevalni program
 
 
DELAVNICA
Christoph Wachter in Mathias Jud
Orodja za naslednjo revolucijo


petek, 25. avgust 2017, 17:00 - 20:00

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

V okviru festivala Mladi levi

Delavnica je popotovanje po možnosti izražanja v komunikacijski družbi in razkriva pripovedi in strukture moči, ki se skrivajo za njo. Udeleženci bodo ustvarili lastno brezžično komunikacijsko omrežje, neodvisno od interneta in se naučili uporabljati to omrežje in povečati razpon brezžičnih omrežij z doma narejenimi antenami.

Informacije in prijave (do 23. avgusta):
sonjagrdina[AT]gmail[DOT]com


VEČ

Co-production: Zavod Aksioma, Zavod Bunker

 

 
 
PREDAVANJE
Christoph Wachter & Mathias Jud
»…« - arheologija tišine v digitalni dobi


Sreda, 30. avgust 2017, ob 20. uri

Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

»Kaj ima vojna v Siriji opraviti z debato o zasebnosti v Evropi? Kaj ima množični nadzor NSA skupnega s kitajskimi internetnimi kavarnami?
Po eni strani smo ujeti v lastnih specifičnih pogledih, po drugi strani pa so izrazne oblike predmet kolektivnega političnega, kulturnega, vladnega in jezikovnega režima. Da bi lahko presegla oblike pripisovanja, izključevanja in paternalizma v lastnih pogledih in izražanju, se v svojih umetniških projektih izrecno ukvarjava z družbenimi in kulturnimi mehanizmi izključevanja. Najini projekti, kot so picidae (od leta 2007), New Nations (Nove nacije, od leta 2009) in qaul.net (od leta 2012), so z revolucionarnimi posegi v komunikacijske pogoje pritegnili globalno zanimanje. Kot odprtokodni projekti ta dela razkrivajo oblike cenzure na internetu, spodkopavajo koncentracijo politične moči in celo rešujejo problem odvisnosti od infrastrukture. Orodje, ki ga ponujava, uporabljajo skupnosti in aktivisti v ZDA, Evropi, Avstraliji in državah, kot so Sirija, Tunizija, Egipt, Iran, Indija, Kitajska in Tajska. Celo severnokorejski aktivisti sodelujejo.
To predavanje podaja širok pregled, ki sega do izoliranih in skritih globin. Zlasti v digitalni dobi običajno pozabljamo na izključitve in vrzeli, ker v našem svetovnem razgledu niso vidne. Če se zazremo v naše komunikacijske pogoje, lahko uresničimo nove strategije in načine doseganja soljudi.«
– Christoph Wachter in Mathias Jud

 

 
Christoph Wachter in Mathias Jud
 
 

Christoph Wachter in Mathias Jud sta se rodila v Zürichu. Živita in delata v Berlinu. Sodelovala sta na številnih mednarodnih umetnostnih razstavah in prejela več mednarodnih nagrad. Veliko globalnega zanimanja so pritegnili zlasti projekti picidae (od leta 2007), New Nations (od leta 2009) in qaul.net (od leta 2012). Kot odprtokodni projekti ta dela razkrivajo oblike cenzure interneta, izpodkopavajo koncentracijo politične moči in celo odpravljajo odvisnost od infrastrukture. Orodja, ki jih priskrbita umetnika, uporabljajo skupnosti v ZDA, Evropi, Avstraliji in v deželah, kot so Sirija, Tunizija, Egipt, Iran, Indija, Kitajska in Tajska. Sodelujejo celo aktivisti v Severni Koreji. Leta 2012 je projekt HOTEL GELEM, ki sta ga ustvarila v sodelovanju z romskimi družinami iz vse Evrope, prejel nagrado Sveta Evrope. Toda ti projekti ne ugajajo vsakomur. Ljudska republika Kitajska Wachterju in Judu že od leta 2013 ni odobrila vstopa v državo.

VEČ

 

 
Daphne Dragona
 
Foto: Adam Berry, CC BY-SA 4.0
 

Daphne Dragona, ki se je rodila v Atenah, živi in dela v Berlinu. Od leta 2015 je konferenčna kustosinja festivala transmediale. Pri pripravi razstav, konferenc, delavnic in drugih dogodkov sodeluje z različnimi institucijami. Med projekte in razstave, ki jih je pripravila kot kustosinja bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z drugimi, sodijo: Tomorrows, Urban Fictions for Possible Futures (Onassisov kulturni center, 2017), New Babylon Revisited (Goethejev inštitut v Atenah, 2014), Home/s (Goethejev inštitut v Atenah in muzej Benaki, 2013), Afresh, A new generation of Greek artists (ΕΜSΤ, 2013), Mapping the Commons – Athens (EMST, 2010) in Homo Ludens Ludens (Laboral, 2008). Raziskuje različna področja, toda njeno zanimanje je vselej usmerjeno v porajajoče se ali ponavljajoče se umetniške prakse in metodologije, ki pomenijo izziv za sodobne oblike moči. Njeni članki so objavljeni v različnih knjigah, znanstvenih časopisih, revijah in razstavnih katalogih. Doktorirala je na Univerzi v Atenah, na Fakulteti za komunikologijo in medijske študije.

VEČ